Urbar gospostva Mirna 1563-1570 in ostanki grajskega arhiva

Zamisel in izvedba Studio 5 Mirna
Urednik Kapus, Marko
Avtor(ji) Baraga, France (besedilo, fotografija)
Drugi avtorji Knapič, Darinka (oblikovanje)
Zbirka Grad Mirna, 5. zvezek
Vrsta gradiva knjiga
znanstvena monografija
Fizični opis trdi ovitek, 167 strani, 21 x 14,5 cm
z načrtom tlorisa potiskani notranji strani ovitka
Jezik slovenski
Prelom in priprava za tisk Baraga, France (prelom)
Knapič, Darinka (priprava na tisk)
Tisk NTD d.o.o.
Založnik Studio 5 Mirna
Leto 2010
Opombe Premrl, Božidar (jezikovni pregled)
Izvor arhiv Studio 5 Mirna
Vsebina 1. Predgovor. 2. Urbar gospostva Mirna 1563-1570. 2.1. Uvod. 2.2. Priročni urbar gospostva Mirna 1563-1570. 3. Ostanki grajskega arhiva 1747-1857. 3.1. Uvod. 3.2. Spisi, fond AS 759, Gospostvo Mirna. 3.3. Spisi, fond AS 741, Gospostvo Jama. 4. Osebno kazalo k urbarju. 5. Krajevno kazalo k urbarju.
Opis Kronološko nadaljevanje objave gradiva do konca 19. stoletja v v prvem delu prinaša edini ohranjeni urbar gospostva Mirna iz 16. stoletja in spada v čas med obdobji, ki sta jima posvečeni knjigi Grad Mirna v srednjeveških listinah in Grad Mirna v zapuščinskih inventarjih. V drugem delu so objavljeni spisi in listine iz zapuščine družin Jenkensfeld in Kalchberg, pomenijo pa nekakšno nadaljevanje objavljanja gradiva zapuščinskih inventarjev in osvetljujejo življenje in delo zadnjih fevdalnih posestnikov mirnskega gradu.
Ocena Urbar gospostva Mirna obsega v originalu 8 strani krajevnega indeksa na začetku knjige za 80 vasi in zaselkov, ki so spadali pod to gospostvo. Potem sledi 189 strani seznama podložnikov in njihovih obveznosti do gospostva v letih 1563-1570. Čeprav urbar ne sega ravno daleč nazaj, pa je njegova objava dragocen prispevek k zgodovini zlasti navedenih krajev, saj je edini ohranjeni urbar tega gospostva.
Izdaja urbarja se drži zasnove izdajanja urbarjev, kakor jih je začela izdajati (Slovenska) Akademija znanosti in umetnosti leta 1939 v svojih Virih za zgodovino Slovencev s Srednjeveškimi urbarji za Slovenijo Milka Kosa (1939, 1948, 1954) in Pavleta Blaznika (1963) in kakor jih je za novoveško obdobje nadaljeval Dušan Kos z Urbarji za Belo krajino in Žumberk (1991).
Datoteke
COBISS