Zamisel in izvedba | Studio 5 Mirna |
---|---|
Urednik | Kapus, Marko |
Avtor(ji) |
Bavec, Uroš (besedilo, fotografija) Golob, Tomaž (besedilo) dr. Pleterski, Andrej (besedilo) |
Drugi avtorji |
Belak, Mateja (karta, načrti) Fortuna, Anđelka (risbe predmetov) Knapič, Darinka (oblikovanje) Korošec Lavrič, Tamara (risba noše) |
Zbirka | V objemu Temenice in Mirne |
Vrsta gradiva | katalog, vodnik |
Fizični opis | zloženka, 12 strani, 23 x 11 cm |
Jezik | slovenski |
Prelom in priprava za tisk | Knapič, Darinka |
Tisk | Marginalija, d.o.o. |
Založnik | Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto |
Leto | 2000 |
Opombe |
Karta Gorenjega Mokronoga in njegove okolice s kraji, ki odražajo verske predstave starih Slovanov: topografska karta, merilo 1:25000. © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995. Dovoljenje za uporabo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije: št. 90411-292/1999-2 z dne 6.12.1999 Geodezija: Geoid d.o.o. Slikovno gradivo sta za natis odstopila: Arheološki inštitut ZRC SAZU in Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto Trasiranje arheološke pohodne poti pri Sv. Petru, tj. določitev smeri pohodne poti, označitev pohodne poti v ekološko prijazni izvedbi, markiranje pohodne poti, tj. ureditev poti in fizično postavitev usmerjevalnih, označevalnih in pojasnjevalnih tabel po standardih markiranja pohodnih poti je opravil in oblikovno rešitev pohodne poti ter zasnovo vodiča arheološke pohodne poti izdelal Studio 5 Mirna po pogodbi z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto z dne 9.8.1999 Nosilec avtorskih pravic celostne grafične podobe Arheološke poti pri Sv. Petru: Studio 5 Mirna Izdajatelj: Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto |
Izvor | arhiv Studio 5 Mirna |
Vsebina | 12-stranska zloženka je vodnik po arheološki poti v Gorenjem Mokronogu, ki v besedi in risbi ter s kartami in fotografijami predstavi skupek najdišč v Gorenjem Mokronogu: cerkev Sv. Petra in kostnico sv. Mihaela, vlaško grobišče in okroglasto leseno zgradbo na Vrajskem bregu s konca 6. in iz 7. stoletja, ter prazgodovinsko gradišče, vlaško naselbino, ki so jo zapustili v obdobju od 7. do 9. stoletja, štiri zgodnjesrednjeveške terase in grad, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1137. |
Datoteke | |
COBISS |